Števec

torek, 9. november 2010

Cankovski Poredoša

Šaljiva povest v Prekmurščini


Predgovor


O nastanku ni točnih podatkov. Slišal sem jo od stare mame, t.j. očetove matere, ki je živela v času * 1887 † 1957. Sedaj sem na Gorici, takrat sem pa odraščal na Vanečih do pričetka pouka v osnovni šoli v Puconci. Za tiste čase je bila izredno razgledana. Zbrane in ohranjene je imela vse šolske knjige in naučila se jih je napamet. Ne vem sicer, če je povest našla v knjigah, ali jo je kje drugje slišala. Pripovedovati pa jo je vedela tako, da sem jo vedno znova prosil naj mi jo pove. Kot vsak otrok sem stare starše imel neizmerno rad.


Cankovski Poredoša


V Cankovi je živo Poredoša, šteroga so sovaščani podcenjevali, meli so ga za čudaka in norca. To je pa Poredoša nej motilo, pa je bil bole sam svoj. Mel je hižo, pa staro mater. Z dvöma güncoma pa je obdelavo to malo poula šteroga je meo. Sakše leto je meo probleme s sejanjem prosa. Sakše leto je meo kesno proso. Tüdi tou leto kda se tou godi je šou sejat proso. Da pa tistoga leta pa nebi meo prosa kesnoga je gor stono že ob dvej vgojdno. Nakrmo je günca, na koula si je spakival plug in se je pelo na njivo. Kda je prišo na njivo se je začalo svekliti. V bližnjem grmovgi so bili vrabli štere je prebüdo. Kda je začo orati so bili vrabli ščista prebüjeni pa so začali čivkati: kesno, kesno, kesno ...
Poredoša je zgrabila sveta jeza, njemi šteri je skoro ob polnoči gori stono do tej vrajži vrabli gučali ka je kesno. Zgrabo je otiko, jo z groznimi čemerami lüčo proti grmovgi, ge so bili vrabli. Vendar je Poredoša nej trufo grma, ge so bili vrabli, nego je zadel enoga günca, šteroga je bujo.
Drügo njemi je nej preostalo kak da je günca odro, kožo pa odpelo v Radgono. Na koula je naložo kožo, vprego günca in se napoto proti Radgoni. Meo pa je smolo, trgovci so meli puna skladišča kouž, pa jih je nišče več nej kipüvo. Poredoši je ostala ešče zadnja bauta, vendar je gazda - trgovca nej bilo doma. Poredoša je vpomet zeo, ka kda se je on pojavo na dvorišči je bautošova žena skrila popa v omar. Žena je pravla ka naj trgovca ne čaka, ka itak kouže nede küpo. Poredoša pa njej je pravo, če je že telko dneva razkero de ga počako. Trgovec je čez nikelko časa prišo, pa je od kouž nika nej ščeo čüti. Poredoša pa njemi je pravo, da nede kouže od günca nazaj pelo njemi naj da ete stari omar. Trgovec je bio včasi
za tou, ka njemi tou ropotijo odpela z dvorišča. Žena pa je bila prouti, znala je ka je v omari pop šteri je k njej odo. Nej je pa dosta vüpala prouti gučati, ka bi mož lejko kaj posumo.Tak pa je cankovski Poredoša naklao stari omar na koula in se z enim güncom odpelo proti Cankovi. Kda je prišo na moust čez Möro je pravo: "Vsi Cankovčari do se mi smejali, če privlečem te stari omar domov, da pa toga nebi bilo ga včesnem eti v Möro". Kda je pop tou čüo njemi je obečo dosta penez, štere njemi je tüdi dal. Te pa je sakši šou na svoj kraj. Kda je Poredoša domov na Cankovo prišo, so Cankovčari začali svoje žene pošilati k njemi ka bi zvedle kak je v Radgoni opodo. Da bi ga sami opitali jih je bilo sram.Poredoša njim je pokazo peneze, pa njim je pravo ka kože v Radgoni nücajo in da majo izredno dobro ceno.
Cankovčari z županom na čelu so vküp stopili pa sklenoli, da če je Poredoša doubo za koužo od günca takše lejpe peneze, zakoj ne bi tüdi oni doubili. Sklenoli so, da do vse günce doj spoklali koužo pa v Radgoni oudali. Tak so tüdi včinoli. Ali ojoj kouže jim je nišče nej küpo. Bole kak materialna zgüba je Cankovčare težila sromota v štero jih je postavo po njuvom norc. Sklenoli so ka ga bujejo in sicer ga včesnejo s sekerov po glavi. Vendar je tou nikak prišlo Poredoši na vüja. Staro mater je proso ka bi zamenjala posteli zato ka se je na tom mesti ge zdaj spi prelado. Cankovčari so v noči prišli in ne vedoč za zamenjavo bujli staro mater.Drügo gojdno je Poredoša lepo obleko staro mater jo postavo na koula okoli pa nadevo lepe rdeče jabolka. Pa je še sam kreno na pot. Stavo se je v oštariji. Ošterjaši je pravo naj odnese pijačo za staro mater štera je na koulaj. Ker je žmetno hodo je meo ošterjaš palico. Kda njoj je pravo:"Mati eto sam prineso pijačo" . Pa nika - kak glüpomi dobro ütro. Če gli je žmetno hodo je šou nazaj k Poredoši pa njemi pravo ka je na stvari. "Ja znate oni že žmetno čüjejo, morete se zdrejti." Ošterjaš je tak napravo - pa nika. Zato jo je s palicov malo bucno in stara mati se je prevrgla po rdečih jabolkah. Poredoša pa se je začo drejti, ka njemi je bujo staro mater. Ošterjaš pa njemi je obečo ka staro mater da pokopati, pa ešče dosta penez njemi da.
Cankovčari pa so se pa čüdüvali od kec ma POredoša telko penez. Pa njim je Poredoša pravo: "Vi norci, če bi znali kakšo ceno majo v Radgoni stare matere bi vse stare matere doj spoklali in jih odpelali v Radgono." Pa njim je pa bilo vodilo, če lejko te norc zakoj ne bi lejko tüdi mi.Drügi den so se že po Radgoni drli: "Što küpi stare matere, što küpi stare matere...Za njimi pa so lejtali žandari in so jih spakivali v zapor..Dugo časa je minolo ka so nazaj prišli. Medtem pa je cankovski Poredoša živo svoje življenje kak njemi je pasalo. Kda so vsi prišli nazaj so sklenoli ka njemi to nemrejo odpüstiti. Zvezali do ga v vreče in vrgli v Möro.
Prišo je tüdi te den. Z županom na čelu in v vreče zvezanim Poredošem se je povorka Cankovčarov napotila proti Möri. Šli so mimo kapelice pa je župan pravo: "Kakorkoli že je za nas bil slab človek, je vseeno vreden ka za njega zmolimo en Oče naš". Vrečo s Poredošom so pred kapelico odložili, sami pa šli za županom molit v kapelico. Medtem je mimo kapelice prignal pastir veliko ovc. Iz vreče v kateri je bil Poredoša pa je začel prihajati glas: " Ka ovi ščejo, tou ges neščem, Ka ovi ščejo, tou ges neščem ..." Pa ga pastir radovedno vpraša : " Ja kaj pa ovi ščejo, ka toga ti neščeš." Pa pride Poredošov glas iz vreče: " Ja ovi ščejo ka bi ges vzel kralovo hčer za ženo - toga pa ges neščem." Pa pravi pastir: " Joj ti bedak, vej pa te mene zveži v vrečo". Rečeno storjeno. Cankovski Poredoša je ovce odgnal proti domu na Cankovo. Pastir je v vreči čakal na poroko s kraljično, Cankovčarji z županom so za spokoj duše v kapelici zmolili Oče naš za Poredoša. Moža, šteriva sta nosila Poredoša, sta rekla, da je molitev pomagala, ka je grato ležejši.
Prišli so do Möre in misleč, da z vrečov mečejo Poredoša, so v reko vrgli nesrečnoga pastera.
Zdaj da so se rešili Poredoša, so sklenoli, da odidejo v oštarijo in to doj zapigejo.
Pa so žene začale prihajati v ošterijo pa jih spitavati ka praznüvlejo, vej je pa Poredoša živ in zdrav, pa še dosta ovc je prignal. Pa so Cankovčarge nücali informacije. Pa jim je Poredoša pa povedo: " Če bi vi norci znali kakše senje je v Möri, bi vsi v njo sposkakali." Drügi den so že bili na mosti, pa so se prerivali šteri de prvle prišo na senje. Pa je župan pravo. Ges san tü pri odločanji najvekša glava. Ges mo najprvle skočo. Kda mo skočo in mo v vodi me gledajte - če bom fejst majuto pomeni ka je senje odlično in vi lejko skočite. Župan je skočil, ker pa je nej znal plavati je obupno krilil. To pa je bil  znak za drüge, ka je senje odlično, pa so njemi sledili.
Minilo je preci časa, Cankovčarov pa nega s senja.
Žene zdaj spitavajo Poredoša ge tak dugo odijo.  Pa jim pravi:" To je vse odvisno od senja, če je dobro duže, če pa je preveč dobro pa sploj nazaj ne pridejo."
Cankovski Poredoša, pa žene pa živejo ešče gnes, če so nej doj mrli !
Samo njim je preveč žal, ka nika ne vejo od senja - mogoče znate vi kaj o njem !?




Povest zapisal: Franc Lanjšček - Feri


Slovarček


šteroga - katerega
meli - imeli
bole - bolj
hižo - hišo
Z dvöma güncoma - z dvema voloma
poula šteroga je meo - polja katerega je imel
Sakše leto je meo kesno proso - vsako leto je imel pozno proso (mišljeno na datum v letu, ne na uro v dnevu kot je mislil Poredoša)
Tüdi tou leto kda se tou godi - tudi tega leta ko se to dogaja
vgojdno - zjutraj
koula - kmečki voz
spakivati - naložiti (drugi pomen obleči)
čemerami lüčo proti grmovgi - z jezo vrgel proti grmovju
zgrabila sveta jeza - postati besen
gor stono - vstati
gučati - govoriti
z groznimi čemerami lüčo - z grozno jezo vrgel
trufo - zadeti
bujo - ubil
bauta - trgovina
vüpala prouti gučati - upati ugovarjati
lejko - lahko
čüo - slišal
Möro - Muro
obečo dosta penez - obljubil mnogo denarja
nücajo (oni) - rabijo
odali - prodali
bujejo - ubijejo
vüja - ušesa
gojdno - jutro
kak glüpomi dobro ütro - kot gluhemo, dobro jutro
čüdüvali - čuditi se
od kec ma telko penez - od kje ima toliko denarja